Dela Friedrich Engelsa 1885
Vir: Karl Marx and Frederick
Engels Selected Works, Progress Publishers, 1968;
Prevod: Iz nem�ke izdaje leta 1885;
Prvi� izdano: v Karl Marx. Der Achtzente Brumaire des Louis
Bonaparte, Hamburg, 1885;
Prepis/markacija: Luka Pregelj za skupino Naprej!.
Da se je zdaj, triintrideset let po prvem izidu, pokazala potreba po novi izdaji Osemnajstega brumaira, je dokaz, da delce tudi danes �e ni ni� izgubilo na svoji vrednosti.
In v rasnici je bilo genialno delo. Neposredno po dogodku, ki je presenetil ves politi�ni svet kakor strela z jasnega, ki so ga nekateri preklinjali z glasnim kri�anjem moralnega ogor�enja, drugi sprejemali kot re�itev iz revolucije in kot kazen za njene zablode, vsi pa le nad njim strmeli in nobeden razumel - neposredno po tem dagodku je nastopil Marx s kratkim, epigramati�nim orisom, ki je pokazal ves potek francoske zgodovine od februarskih dni dalje v njeni notranji povezanosti, razlo�il �ude� drugega decembra kot naravno, neizogibno posledico te povezanosti, in pri tem mu niti ni bilo treba obravnavati junaka dr�avnega udara druga�e kakor z zani�evanjem, ki ga je ta po�teno zaslu�il. In slika je bila naslikana tako mojstrsko, da je dalo sleherno novo odkritje, do katerega so medtem pri�li, le nove dokaze za to, kako zvesto je izra�ala resni�nost. To odli�no razumevanje �ive zgodovine dana�njega dne, to jasno prodiranje v smisel dogodkov v trenutku, ko se dogajajo, je v resnici brez primere.
Za to pa je bilo potrebno tudi Marxovo natan�no poznavanje francoske zgodovine. Francija je de�ela, kjer so zgodovinske razredne boje bolj kot kje drugje vsakokrat bojevali do odlo�itve, kjer se torej tudi v najostrej�ih obrisih izra�ajo menjajo�e se politi�ne oblike, ki se v njih ti boji bijejo in ki so v njih povzeti njihovi rezultati. Francija, ki je bila sredi��e fevdalizma v srednjem veku in vzorna de�ela enotne stanovske manarhije od renesanse dalje, je v veliki revoluciji razbila fevdalizem in osnovala izklju�no gospostvo bur�oazije v tako klasi�ni obliki kakor nobena druga evropska de�ela. In tudi boj upirajo�ega se proletariata proti vladajo�i bur�oaziji se pojavlja tu v akutni obliki, ki je drugod neznana. To je bil razlog, zakaj je Marx �tudiral s prav pasebno ljubeznijo ne le preteklo francosko zgodovino, temve� tudi sodobno spremljal v vseh podrobnostih, zbiral gradivo, da bi ga kasneje lahko uporabil, in ga torej dogodki niso nikdar presenetili.
Temu pa se je pridru�ila �e druga okolnost. Prav Marx je prvi odkril veliki zakon, po katerem se giblje zgodovina, zakon, po katerem so vsi zgadovinski boji, najsi potekajo na politi�nem, religioznem, filozofskem ali kakr�nemkoli ideolo�kem podro�ju, dejansko vselej le bolj ali manj jasen izraz bojev med dru�benimi razredi, po katerem so eksistenca in torej tudi spori teh razredov odvisni od razvojne stopnje njegovega ekonomskega polo�aja, od na�ina njihove produkcije in od nje odvisne menjave. Ta zakon, ki ima za zgodovino isti pomen, kakr�nega ima za naravoslovje zakon o pretvarjanju energije - ta zakon mu je dal tudi tu klju� za razumevanje zgodovine druge francoske republike. Ob tej zgodovini je v tem delu prskusil svoj zakon, in �e celo po triintridesetih letih moramo re�i, da je ta presku�nja sijajno uspela.
Friedrich Engels