Karl Marx in Friedrich Engels
Komunisti�ni manifest
Zgodovina vsake dosedanje dru�be je zgodovina razrednih bojev.
Svobodni in su�enj, patricij in plebejec, baron in tla�an, cehovski mojster in pomo�nik, skratka, zatiralec in zatiranec sta si bila v ve�nem nasprotju drug proti drugemu, bojevala sta nepretrgan, zdaj prikrit, zdaj odkrit boj, boj, ki se je vselej kon�al z revolucionarno preobrazbo vse dru�be ali pa s skupnim propadom bojujo�ih se razredov.
V prej�njih zgodovinskih dobah nahajamo skoraj povsod popolno raz�lenjenost dru�be v razli�ne stanove, celo lestvico dru�benih polo�ajev. V starem Rimu imamo patricije, viteze, plebejce, su�nje; v srednjem veku fevdalne gospode, vazale, cehovske mojstre, pomo�nike, tla�ane in poleg tega skoraj v vsakem od teh razredov �e posebno razvrstitev po stopnjah.
Moderna bor�uazna dru�ba, ki je iz�la iz propada fevdalne dru�be, ni odpravila razrednih nasprotij. Postavila je le nove razrede, nove pogoje za zatiranje, nove oblike boja namesto starih.
Na�o dobo, dobo bur�oazije pa ozna�uje to, da je poenostavila razredna nasprotja. Vsa dru�ba se �edalje bolj cepi v dva velika sovra�na tabora, v dva velika, neposredno drug nasproti drugemu stoje�a razreda: bur�oazija in proletariat.
Iz srednjeve�kih tla�anov se je razvilo svobodno me��anstvo prvih mest; iz tega svobodnega me��anstva so se razvili prvi elementi bur�oazije.
Odkritje Amerike in odkritje morske poti okrog Afrike sta ustvarili nastajajo�i bur�oaziji novo podro�je. Vzhodno indijski in kitajski trg, kolonizacija Amerike, menjava blaga s kolonijami, pomno�itev menjalnih sredstev in blaga nasploh so povzro�ile polet trgovine, plovbe in industrije, kakr�nega svet �e ni videl, in s tem nagel razvoj revolucionarnega elementa v razpadajo�i fevdalni dru�bi.
Dosedanji fevdalni ali cehovski na�in dela v industrijski proizvodnji ni ve� zado��al potrebam, ki so nara��ale z novimi trgi. Manufaktura je stopila na njegovo mesto. Cehovske mojstre je spodrinil industrijski srednji stan; delitev dela med razli�nimi korporacijami je izginila pred delitvijo dela v posamezni delavnici sami.
Trgi pa so nenehoma nara��ali, neprenehoma so nara��ale potrebe. Tudi manufaktura ni ve� zado��ala. Tedaj so para in stroji zrevolucionirali industrujsko proizvodnjo. Na mesto manufakture je stopila moderna velika industrija, na mesto industrijskega srednjega stanu so stopili industrijski milijonarji, �efi celih industrijskih armad - moderni bur�uji.
Velika industrija je ustvarila svetovni trg, ki ga je pripravilo odkritje Amerike. Svetovni trg je povzro�il neizmeren razvoj trgovine, plovbe, prometnih sredstev na kopnem. Ta razvoj pa je s svoje strani vplival na raz�irjenje industrije v isti meri, v kateri so se �irile industrija, trgovina, plovba, �eleznice, v isti meri se je razvijala bur�oazija, je mno�ila svoje kapitale in potiskala v ozadje vse razrede, ki jih je podedovala po srednjem veku.
Vidimo torej, kako je moderna bur�oazija sama proizvod dolgega razvojnega procesa, cele vrste prevratov v na�inu proizvodnje in prometa.
Vsako od teh razvojnih stopenj bur�oazije je spremljal ustrezen politi�ni napredek (tega razreda). Bur�oazija, ki je bila zatirani stan pod gospostvom fevdalne gospode, oboro�ena in samostojno upravljajo�a se asociacija v komuni, tu ni neodvisna mestna republika ( Kakor v Italiji in Nem�iji ), tam tretji, davke pla�ujo�i stan v monarhiji (kakor v Franciji), potem v manufakturni dobi protiute� plemstvu v stanovski ali absolutni monarhiji, glavni temelj velikih monarhij sploh - si je po ustvaritvi velike industrije in svetovnega trga kon�no priborila v moderni predstavni�ki dr�avi izklju�no politi�no gospostvo. Moderna dr�avna oblast je le odbor, ki upravlja skupne posle vsega bor�uaznega razreda.
Bur�oazija je imela v zgodovini nadvse revolucionarno vlogo.
Kjer je bur�oazija pri�la na oblast, je uni�ila vse fevdalne, patriarhalne, idili�ne odnose. Neusmiljeno je raztrgala pestre fevdalne vezi, ki so vezale �loveka na "naravnega predstojnika", in ni pustila med �lovekom in �lovekom nobene druge vezi razen golega interesa, brez�utnega "pla�ila v gotovini". Sveto grozo pobo�ne zanesenosti, vite�kega navdu�enja, filistrske oto�nosti je utopila v ledenomrzli vodi egoisti�nega ra�unarstva. Osebno dostojanstvo je pretopila v menjalno vrednost in na mesto na�tetih zapisanih in po�teno pridobljenih svobo��in je postavila eno samo brezvestno svobodo trgovine. Skratka na mesto izkori��anja, prikritega z religioznimi in politi�nimi iluzijami, je postavila odkrito, nesramno, neposredno, golo izkori��anje.
Bur�oazija je snela svetni�ko gloriolo vsem doslej �astivrednim opravilom, na katera je �lovek doslej gledal s svetim strahom. Zdravnika, jurista, popa, poeta, znanstvenika je pretvorila v svoje pla�ane mezdne delavce.
Bur�oazija je strgala z dru�inskega odnosa njegovo ganljivo-sentimentalno tan�ico in ga reducirala na gol denarni odnos.
Bur�oazija je razkrila, kako je na�lo manifestiranje surove sile, ki jo reakcija na srednjem veku tako zelo ob�uduje, ustrezno dopolnilo v najlenobnej�em pole�avanju. �ele bur�oazija je dokazala, kaj zmore �love�ka dejavnost. Ustvarila je vse druga�na �uda, kakor so egiptovske piramide, rimski vodovodi in gotske katedrale, izvedla je vse druga�ne pohode, kakor so bila preseljevanja narodov in kri�arske vojne.
Bur�oazija ne more �iveti, ne da bi nenehno revolucionirala proizvajalna orodja, torej proizvodne odnose, torej vse dru�bene odnose. Nasprotno, pa je bila nespremenjena ohranitev starega na�ina proizvodnje prvi pogoj za obstoj vseh poprej�njih industrijskih razredov. Nenehno revolucioniranje proizvodnje, nepretrgani pretresi vseh dru�benih odnosov, ve�na negotovost in ve�no gibanje ozna�ujejo bor�uazno dobo pred vsemi drugimi. Vsi trdni, zarjaveli odnosi s priveskom starih �astitljivih idej in nazorov razpadajo, vsi novi zakoni ostare, �e preden lahko okostene; vse, kar je stanovsko in stalno, izpuhteva, vse sveto se oskrunja in ljudje so kon�no prisiljeni, gledati s treznimi o�mi na svoj �ivljenski polo�aj in svoje medsebojne odnose.
Potreba po �edalje razse�nej�ih trgih za prodajo njenih proizvodov podi bur�oazijo po vsej zemljski obli. Povsod se mora vgnezditi, povsod naseliti, povsod uspostaviti zveze.
Bur�oazija je s svojo eksplotacijo svetovnega trga napravila proizvodnjo in potro�njo vseh de�el kozmopoloti�no. Na veliko �alost reakcionarjev je spodmaknila industriji nacionalna tla. Prastare nacionalne industrije so bile uni�ene in se �e dan za dnem uni�ujejo. Spodrivajo jih nove industrije, katerih uvedba postaja za vse civilizirane narode �ivljensko vpra�anje, industrije, ki ne predelujejo ve� doma�ih surovin, temve� surovine najbolj oddaljenih pokrajin, in katerih izdelke ne tro�ijo le doma, temve� hkrati v vseh delih sveta. Na mesto starih potreb, ki so jih zadovoljevali doma�i izdelki, stopajo nove potrebe, ki zahtevajo za svojo zadovoljitev proizvode najbolj oddaljenih de�el in podnebij. Na mesto starega lokalnega in nacionalnega zadovoljevanja svojih potreb s svojimi silami in zaprtosti vase stopa vsestranski promet, vsestranska odvisnost narodov drug od drugega. In kakor je na podro�ju materialne, tako je tudi na podro�ju duhovne proizvodnje. Duhovni proizvodi posameznih narodov postajajo splo�na last. Nacionalna enostranost in omejenost postajata �edalje bolj nemogo�i in iz mnogih nacionalnih in krajevnih literatur nastaja svetovna literatura.
Z naglim izbolj�evanjem vseh proizvajalnih orodij, z neizmerno olaj�animi komunikacijami priteguje bur�oazija v civilizacijo vse, tudi najbolj barbarske narode. Nizke cene njenega blaga so te�ka artiljerija, s katero ru�i vse kitajske zidove, s katero prisiljuje h kapitulaciji najtrdovratnjej�e sovra�tvo barbarov do tujcev. Bur�oazija sili vse narode, da si prisvoje njen na�in proizvodnje, �e no�ejo propasti; sili jih, da uvedejo v svoji de�eli tako imenovano civilizacijo, to je da postanejo bur�uji. Skratka bur�oazija si ustvarja svet po svoji podobi.
Bur�oazija je podvrgla de�elo gospostvu mesta, �tevilo mestnega prebivalstva je v primeri z kme�kim pove�ala pove�ala v veliki meri in s tem iztrgala znaten del prebivalstva idiotizmu kmeti�kega �ivljenja. Kakor je napravila pode�elje odvisno od mesta, tako je napravila barbarske in polbarbarske de�ele odvisne od civiliziranih, kme�ke narode odvisne od bor�uaznih narodov, Vzhod odvisen od Zahoda.
Bur�oazija odpravlja �edalje bolj razdrobljenost proizvajalnih sredstev, lastnine in prebivalstva. Nakopi�ila je prebivalstvo, centralizirala proizvajalna sredstva in koncentrirala lastnino v nekaj rokah. Nujna posledica tega je bila politi�na centralizacija. Neodvisne, skorajda le z zavezni�kimi vezmi povezane pokrajine z razli�nimi interesi, zakoni, vladami in carinami so bile strnjene v eno nacijo, eno vlado, en zakon, en nacionalni razredni interes, eno carinsko mejo.
Bur�oazija je v pi�lih sto letih svojega razrednega gospostva ustvarila �tevilnej�e in ogromnej�e proizvajalne sile kakor vsa prej�nja pokolenja skupaj. Podjarmljenje prirodnih sil, stroji, uporaba kemije v industriji in kmetijstvu, paroplovba, elektri�ni telegraf, kr�enje celih delov sveta, omogo�anje plovbe po rekah, cela ljudstva izgnetena iz tal - katero izmed prej�njih stoletij je slutilo, da se skrivajo v krilu dru�benega dela take proizvajalne sile.
Videli smo torej: Proizvajalna in prometna sredstva, na katerih osnovi se je porajala bur�oazija, so nastala v fevdalni dru�bi. Na dolo�eni razvojni stopnji teh proizvajalnih in prometnih sredstev niso odnosi, v katerih je fevdalna dru�ba proizvajala in menjavala, fevdalna organizacija kmetijstva in manufakture, skratka, fevdalni odnosi ni� ve� ustrezali �e razvitim proizvajalnim silam. Zavirali so proizvodnjo, namesto da bi jo pospe�evali. Pretvorile so se v njene verige. Treba jih je bilo razbit, in razbili so jih.
Na njihovo mesto je stopila svobodna konkurenca z njej ustrezajo�im dru�benim in politi�nim redom, z ekonomskim in politi�nim gospostvom bor�uaznega razreda.
Pred na�imi o�mi poteka podobno gibanje. Bur�uazni proizvodni in prometni odnosi, bur�uazni lastninski odnosi, moderna bor�uazna dru�ba, ki je pri�arala tako silna proizvajalna in prometna sredstva, je podobna �arovniku, ki ne more ve� obvladovati podzemljskih sil, ki jih je sam proklical. �e desetletja je zgodovina industrije in trgovine le zgodovina upora modernih proizvajalnih sil proti modernim proizvodnim odnosom, proti lastninskim odnosom, ki so �ivljenski pogoj bur�oazije in njenega gospostva. Zadostuje, da omenimo trgovske krize, ki s svojim periodi�nim ponavljanjem �edalje bolj prete�e ogro�ajo obstoj vse bur�oazne dru�be. Ob trgovinskih krizah se redno uni�uje velik del ne le izdelanih proizvodov, temve� tudi �e ustvarjenih proizvajalnih sil. Ob krizah izbruhne dru�bena epidemija, ki bi se vsem prej�njim dobam zdela nesmiselna - epidemija hiperprodukcije. Dru�ba zdrkne nenadno nazaj v stanje trenutnega barbarstva; zdi se, kakor da sta ji lakota in splo�na uni�evalna vojna spodrezali vsa �ivljenska sredstva; zdi se, kakor da sta industrija in trgovina uni�eni, in zakaj? Zato ker ima dru�ba preve� civilizacije, preve� �ivljenskih sredstev, preve� industrije, preve� trgovine. Proizvajalne sile s katerimi razpolaga, ne pospe�ujejo ve� razvoja bur�oaznih lastninskih odnosov; nasprotno, postale so presilne za te odnose, ti odnosi zavirajo njihov razvoj; in kakor hitro premagajo proizvajalne sile to oviro, spravijo v nered vso bur�uazno dru�bo, ogro�ajo obstoj bur�oazne lastnine. Bur�oazni odnosi so postali pretesni, da bi lahko dosegli bogastvo, ki so ga ustvarili. - S �im premaguje bur�oazija krize? Na eni strani s prisilnim uni�evanjem ogromne mno�ine proizvajalnih sil, na drugi strani z osvajanjem novih in s temeljitej�im izkori��anjem starih trgov. S �im torej? S tem, da pripravlja �e bolj vsestranske in silnej�e krize ter zmanj�uje sredstva za prepre�evanje teh kriz.
Oro�je, s katerim je bur�oazija zru�ila fevdalizem, se zdaj obra�a proti njej sami.
Bur�oazija pa je skovala ne le oro�je, ki ji prina�a smrt, rodila je tudi ljudi, ki bodo to oro�je uporabljali - moderne delavce, PROLETARCE.
V isti meri, kakor se razvija bur�oazija, to je kapital, v isti meri se razvija proletariat, razred modernih delavcev, ki �ivijo le tako dolgo, dokler dobivajo delo, in ki dobivajo delo le tako dolgo, dokler mno�i njihovo delo kapital. ti delavci, ki se morajo prodajati po kosu, so blago kakor vsak drug trgovski predmet in torej prav tako podvr�eni vsem slu�ajnostim konkurence, vsem nihanjem trga.
Delo proletarcev je s �edalje �ir�o uporabo strojev in z delitvijo dela izgubilo vsak samostojni zna�aj in s tem vsako mikavnost za delavca. Delavec postaja zgolj pritiklina stroja, od katerega se zahteva le najenostavnej�a, najenoli�nej�a ro�nost, ki se je je najla�je nau�iti. Stro�ki, ki jih povzro�a delavec, se omejujejo zato skoraj le na �ivljenske potreb��ine, ki jih delavec potrebuje za svoje prehranjevanje in razmno�evanje svojega rodu. Cena blaga, torej tudi dela, pa je enaka njegovim proizvajalnim stro�kom. V isti meri, v kateri se ve�a zoprnost dela, se torej manj�a mezda. �e ve�, v isti meri, v kateri se mno�e stroji in delitev dela, v isti meri se ve�a tudi mno�ina dela - bodisi s pove�anjem �tevila delovnih ur, bodisi s pove�anjem dela, ki se zahteva v dolo�enem �asu, s pospe�enim tekom strojev itd.
Moderna industrija je spremenila malo delavnico patriarhalnega mojstra v veliko tovarno industrijskega kapitalista. V tovarni nakopi�ene delavske mno�ice so po voja�ko organizirane. Kot prostaki industrijske armade so pod nadzorstvom popolne hierarhije pod�astnikov in �astnikov. Te mno�ice niso le hlapci bur�oaznega razreda, bur�oazne dr�ave - vsak dan in vsako uro jih zasu�njujejo stroj, paznik, predvsem pa posamezni fabrikant - bur�uj sam. Ta despotija je tem bolj malenkostna, mrzka in toliko bolj izziva ogor�enje, �im bolj razgla�a za svoj cilj pridobivanje.
�im manj�o spretnost in porabo mo�i zahteva ro�no delo, to se pravi, �im bolj se razvija moderna industrija, tem bolj se z delom �ena in otrok spodriva delo mo�kih. Spolne in starostne razlike nimajo za delavski razred nobene dru�bene veljave ve�. Obstoje le �e delovna orodja, ki povzro�ajo ustrezno spolu in starosti razli�ne stro�ke.
Ko se neha izkori��anje delavca po tovarnarju v toliko, da prejme mezdo izpla�ano v gotovini, planejo po njem drugi deli bur�oazije: hi�ni lastnik, kramar, oderu�ki upnik itd.
Dosedanji mali srednji stanovi, mali industrijci, trgovci in rentniki, rokodelci in kmetje, vsi ti razredi polze v vrste proletariata, delno zato, ker njihov kapital ne zado��a za obratovanje velike industrije in podlega v konkurenci z ve�jimi kapitalisti, delno zato, ker izgublja njihova spretnost zaradi novih proizvajalnih na�inov svojo vrednost. Tako se rekrutira proletariat iz vseh razredov prebivalstva.
Proletariat prehaja razli�ne razvojne stopnje. Njegov boj proti bur�oaziji se za�enja z njegovim rojstvom.
Sprva se borijo posamezni delavci, potem delavci ene tovarne, nato delavci ene panoge v enem kraju proti posameznemu bur�uju, ki jih neposredno izkori��a. Svojih napadov ne usmerjajo le proti bor�uaznim proizvodnim odnosom, usmerjajo jih proti proizvajalnim orodjem samim; uni�ujejo tuje konkuren�no blago, razbijajo stroje, za�igajo tovarne, sku�ajo si znova priboriti izgubljeni polo�aj srednjeve�kega delavca.
Na tej stopnji so delavci po vsej de�eli raztresena in zaradi konkurence razkropljena mno�ica. mno�i�na povezanost delavcev �e ni posledica njihovega lastnega zdru�evanja, temve� je posledica zdru�evanja bur�oazije, ki mora - da bi dosegla svoje politi�ne smotre - spraviti v gibanje ves proletariat, in to za sedaj �e lahko napravi. Na tej stopnji se torej proletarci ne bore proti svojim sovra�nikom, temve� proti sovra�nikom svojih sovra�nikov, proti ostankom absolutne monarhije, zemlji�kim lastnikom, neindustrijskim bur�ujem, mali bur�oaziji. Vse zgodovinsko gibanje se tako zdru�uje v rokah bur�oazije; vsaka na ta na�in priborjena zmaga je zmaga bur�oazije. v Z razvojem industrije pa se proletariat ne le pomno�uje; kopi�i se v ve�je mno�ice, njegova mo� raste in �edalje bolj jo �uti. Interesi, �ivljenske razmere v proletarskih vrstah se �edalje bolj izena�ujejo, ker stroji �edalje bolj odpravljajo razlike v delu in potiskajo mezdo skoraj povsod na enako nizko raven. Zaradi nara��ajo�e konkuren�ne borbe med bur�uji in iz tega izvirajo�ih trgovskih kriz postaja delav�eva mezda �edalje bolj nestalna; zaradi �edalje hitreje razvijajo�ega se, nenehnega izbolj�evanja strojev postaja ves �ivljenski pola�aj delavcev �edalje bolj negotov; spopadi med posameznim delavcem in posameznim bur�ujem dobivajo �edalje bolj zna�aj spopadov med dvema razredoma. Delavci pri�enjajo tako, da ustvarjajo koalicije proti bur�ujem; zdru�ujejo se, da bi ohranili svojo mezdo. Ustanavljajo celo trajne asociacije, da bi se zalo�ili z �ivili za morebitne upore. Mestoma preide boj v vstajo.
Od �asa do �asa delavci zmagajo, toda le za�asno. Pravi rezultat njihovega boja ni neposreden uspeh, temve� zdru�evanje delavcev, ki se �edalje bolj �iri. To zdru�evanje pospe�ujejo nara��ajo�a komunikacijska sredstva, ki jih ustvarja velika industrija in ki povezujejo delavce razli�nih krajev med seboj. Potrebna pa je samo zveza, da se �tevilni krajevni boji, ki so povsod enakega zna�aja, centralizirajo v narodni, v razredni boj. Vsak razredni boj pa je politi�en boj. In zdru�itev, za katero so rabili srednjeve�ki me��ani s svojimi vicinalnimi potmi stoletja, dose�ejo moderni proletarci z �eleznicami v nekaj letih.
To organizacijo proletarcev v razred in s tem v politi�no stranko razbija vsak hip spet konkurenca med delavci samimi. Toda ta organizacija nastaja vedno znova, mo�nej�a, trdnej�a, mogo�nej�a. Ta organizacija izsili priznanje posameznih delavskih interesov v obliki zakonov s tem, da izkori��a razkol med bur�oazijo samo. Tako je bilo z zakonom o deseturnem delavniku v Angliji.
Spopadi stare dru�be vob�e v mnogo�em pospe�ujejo razvojni proces proletariata. Bur�oazija je v ve�nem boju: sprva proti aristokraciji, pozneje proti tistim delom bur�oazije same, katerih interesi prihajajo v protislovje z napredkom industrije; vedno proti bur�oaziji vseh tujih de�el. V vseh teh bojih je bur�oazija prisiljena, da apelira na proletariat, da uporablja njegovo mo� in da ga tako priteguje v politi�no �ivljenje. Bur�oazija torej sama dovaja proletariatu elemente svoje lastne izobrazbe, to je oro�je proti sami sebi.
Nadalje, kakor smo videli, peha razvoj industrije cele vrste vladajo�ega razreda v vrste proletariata ali pa vsaj ogro�a njihove �ivljenske pogoje. Tudi te skupine dovajajo proletariatu veliko mno�ino elementov izobrazbe.
V �asih pa, ko se razredni boj pribli�uje odlo�itvi, dobi proces razkrajanja v vrstah vladajo�ega razreda, v vsej stari dru�bi, tako buren, tako oster zna�aj, da se majhen del vladajo�ega razreda odre�e svojemu razredu in se pridru�i revolucionarnemu razredu, razredu, ki nosi v svojih rokah bodo�nost. Kakor je torej poprej del plemstva pre�el k bur�oaziji, tako prehaja sedaj del bur�oazije k proletariatu in predvsem del bur�uaznih ideologov, ki so se dokopali do teoreti�nega razumevanja vsega zgodovinskega gibanja.
Od razredov, ki stoje danes bur�oaziji nasproti, je edino proletariat resni�no revolucionaren razred. Drugi razredi propadajo in propadejo z veliko industrijo, proletariat je njen lastni proizvod.
Srednji stanovi, mali industrialec, mali trgovec, rokodelec, kmet - vsi se bore proti bur�oaziji, da bi si kot srednji stan re�ili svoj obstoj pred propadom. Srednji stanovi torej niso revolucionarni, temve� konservativni. �e ve�, reakcionarni so, kolo zgodovine sku�ajo zavrteti nazaj. �e pa so revolucionarni, so le zato, ker jih �aka prehod v vrste proletariata, torej ne branijo svojih sedanjih, temve� bodo�e interese, zapu��ajo svoje stali��e, da bi se postavili na stali��e proletariata.
Lumpenproletariat, to pasivno gnilobo najni�jih plasti stare dru�be, potisne proletarska revolucija tu in tam v gibanje, toda po vsem svojem �ivljenskem polo�aju je prej pripravljen, da se prodaja za reakcionarne spletke.
�ivljenski pogoji stare dru�be so �e uni�eni v �ivljenskih pogojih proletariata. Proletarec nima lastnine, njegov odnos do �ene in otrok nima ve� ni� sorodnega z bur�oaznim dru�inskim odnosom; moderno industrijsko delo, moderno podjarmljenje kapitalu, ki je enako v Angliji kakor v Franciji, v Ameriki kakor v Nem�iji, mu je odvzelo ves narodni zna�aj. Zakoni, morala, religija - so zanj le bur�uazni predsodki, za katerimi se skrivajo bur�uazni interesi.
Vsi poprej�nji razredi, ki so si osvojili gospostvo, so si sku�ali obvarovati svoj �e pridobljeni �ivljenski polo�aj s tem, da so podvrgli vso dru�bo pogojem svojega pridobivanja. Proletarci si lahko osvoje dru�bene proizvajalne sile le, �e odpravijo svoj dosedanji na�in prisvajanja in s tem ves dosedanji na�in prisvajanja. Proletarci nimajo ni� svojega, kar naj bi si zavarovali, uni�iti morajo vse, kar je doslej zagotavljalo in varovalo privatno lastnino.
Vsa dosedanja gibanja so bila gibanja manj�in ali v interesu manj�in. Proletarsko gibanje je samostojno gibanje ogromne ve�ine v interesu ogromne ve�ine. Proletariat, najni�ja plast sedanje dru�be, se ne more dvigniti, se ne more zravnati, ne da bi pognal v zrak vso vrhnjo stavbo plasi, ki tvorijo oficialno dru�bo.
�eprav ne po vsebini, pa je po obliki boj proletariata proti bur�oaziji sprva nacionalni boj. Proletariat slehrne de�ele mora seveda najprej napraviti konec svoji lastni bur�oaziji.
S tem, da smo orisali najsplo�nej�e razvojne faze proletariata, smo spremljali bolj ali manj prikrito dr�avljansko vojno v krilu sedanje dru�be do to�ke, ko preide ta vojna v odkrito revolucijo in si proletariat z nasilnim strmoglavljenjem bur�oazije ustanovi svoje gospostvo.
Vsa dosedanja dru�ba je temeljila - kakor smo videli - na nasprotju med zatirajo�imi in zatiranimi razredi. Da pa je mogo�e neki razred zatirati, mu je treba zagotoviti pogoje, v katerih lahko �ivotari vsaj po su�enjsko. Tla�an se je v tla�anstvu dokopal do �lanstva v komuni, prav tako kakor se je malome��an pod jarmom fevdalisti�nega absolutizma dokopal do bur�uja. Nasprotno pa se moderni delavec pogreza �edalje globje pod �ivljenske pogoje lastnega razreda, namesto da bi se z napredovanjem industrije dvigal. Delavec postane pavper in pavperizem se razvija �e hitreje kakor prebivalstvo in bogastvo. S tem se jasno o�ituje, da bur�oazija ni sposobna, da bi �e dalje ostala vladajo�i razred dru�be in vsiljevala dru�bi za regulirajo�i zakon �ivljenske pogoje svojega razreda. Bur�oazija ni sposobna vladati, ker ni sposobna zagotoviti svojemu su�nju obstoja niti v mejah njegovega su�enjstva, ker je primorana dopustiti, da zdrkne v tak polo�aj, ko ga mora bur�oazija pre�ivljati, namesto da bi jo on pre�ivljal. Dru�ba ne more ve� �iveti pod njo, to je njenega �ivljenja ni ve� mogo�e spraviti v sklad z dru�bo.
Bistveni pogoj za obstoj in gospostvo bur�oaznega razreda je kopi�enje bogastva v rokah privatnikov, formiranje in pomno�evanje kapitala; pogoj kapitala je mezdno delo. Mezdno delo temelji izklju�no na medsebojni konkurenci delavcev. Napredek industrije, katerega nosilec je bur�oazija, ne da bi to hotela in ne da bi se mu upirala, postavlja na mesto izoliranja delavcev s konkurenco njihovo revolucionarno zdru�evanje z asociacijo. Z razvojem velike industrije se torej bur�oaziji spodmika sam temelj, na katerem proizvaja in si prisvaja proizvode. Bur�oazija proizvaja predvsem lastnega grobarja. Njen propad in zmaga proletariata sta enako neogibna.